Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Japonska je odobrila ponovno odprtje jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, ki je bila zaprta po nesreči v Fukušimi. Predvideni ponovni zagon reaktorja je sprožil proteste v obalnem mestu.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Grški kmetje so se odločili za nadaljevanje in zaostritev protestov med prazniki, z blokadami cest. Zavrnili so dialog z vlado, ki jo obtožujejo zavajanja. Vlada pa je odgovorila, da je pripravljena prisluhniti njihovim zahtevam in reševati težave, medtem ko minister za kmetijstvo zagotavlja, da prenos agencije OPEKEPE na AADE ne bo ogrozil izplačil kmetom.

V Bruslju so se zaostrili protesti več tisoč kmetov proti sporazumu EU-Mercosur, med katerimi so potekali spopadi s policijo. Policija je proti protestnikom, ki so uporabljali pirotehniko in metali krompir, uporabila vodni top in solzivec. Evropskim uslužbencem je bilo svetovano, naj se izogibajo oknom.

V strmoglavljenju manjšega poslovnega letala v bližini letališča Statesville v Severni Karolini je umrlo sedem ljudi. Letalo, ki je bilo povezano z nekdanjim voznikom NASCAR Gregom Biffleom, je zagorelo ob trku z zemljo. Šerif je potrdil smrt vseh sedmih oseb na krovu. Med žrtvami naj bi bil tudi Greg Biffle in člani njegove družine, vendar uradna potrditev še ni na voljo. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in Nacionalni odbor za varnost v prometu (NTSB) preiskujejo nesrečo.

Podjetje Sawgrass LNG & Power je decembra 2025 praznovalo osem let izvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Skupnost Bahamov, kar predstavlja pomemben mejnik v energetskem sodelovanju med ZDA in Bahami. Od prvega izvoza LNG na Bahame 13. decembra 2017 je Sawgrass uspešno zaključil več tisoč varnih in zanesljivih pošiljk.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da Italija še ni pripravljena podpisati trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem, ter se s tem pridružila Franciji. Meloni je ocenila, da je podpis sporazuma preuranjen in predlagala njegovo preložitev na naslednje leto.

Beloruske oblasti so izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora. Njihova izpustitev sovpada s prizadevanji avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo sankcij, medtem ko so ZDA že pred tem odpravile sankcije proti beloruskemu sektorju potaše. Belorusija, tesna zaveznica Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami.

Donald Trump je v intervjuju za Politico ponovil kritike na račun evropskih voditeljev, češ da Evropa propada na področjih migracij, politike in podpore Ukrajini, pri čemer naj bi veliko govorili in malo naredili. Izrazil je tudi pomisleke glede pomanjkanja volitev v Ukrajini in nakazal, da bo velikost zmagala v vojni v Ukrajini. Evropska komisija je odgovorila, da bi morale volitve v Ukrajini potekati šele, ko bodo razmere to dopuščale.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost, Kaja Kalas (Kallas), je ob objavi nove Strategije nacionalne varnosti ZDA ponovila, da so ZDA še vedno največji zaveznik Evropske unije, kljub kritikam, ki prihajajo iz Washingtona.

Vladimir Putin se je v New Delhiju srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem, kjer sta razpravljala o konfliktu v Ukrajini in širitvi trgovinskega sodelovanja med državama. Modi je poudaril, da Indija podpira mirno rešitev. Rusija bo nadaljevala z dobavo nafte Indiji. Državi sta se dogovorili za širitev in diverzifikacijo trgovine, ki bo presegala področja nafte in obrambe.

Jurij Ušakov je ocenil, da so najnovejši uspehi ruske vojske v Ukrajini pozitivno vplivali na pogovore med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stivom Vitkofom. Ukrajina in njeni evropski zavezniki so Putina obtožili, da se pretvarja, da ga zanimajo mirovna pogajanja. Ušakov je tudi sporočil, da bo Putin 4. in 5. decembra obiskal Indijo, kjer se bo osredotočil na sporazume o trgovini in obrambi.

Viktor Orban je odpotoval v Moskvo, da bi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom razpravljal o zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne oskrbe Madžarske z ruskim plinom in nafto. Zelenski je dejal, da se Ukrajina pripravlja na novo rundo mirovnih pogovorov.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil srečanje med madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Poleg zagotavljanja energetske oskrbe Madžarske naj bi Orbán s Putinom razpravljal tudi o reševanju konflikta v Ukrajini.